V vseh oddelkih bolnišnice je delalo skupno več kot sto petdeset ljudi. Nekateri so bili poslani iz drugih partizanskih enot, veliko pa je bilo takšnih, ki so v bolnišnico prišli kot bolniki ali ranjenci in so se po ozdravitvi pridružili osebju. Pred vojno so opravljali različne poklice, največ je bilo delavcev, kmetov in obrtnikov, nekaj tudi dijakov in uradnikov. Po sili razmer so nato postali bolničarji, graditelji, ekonomi, oziroma to, kar so od njih terjale trenutne potrebe.
Danilo Šuligoj je delil usodo Primorcev, ki so jih fašistične oblasti na vse načine zatirale in preganjale. Januarja leta 1943 so ga skupaj z mnogimi drugimi mobilizirali v italijansko vojsko. Domov k Sv. Luciji (danes Most na Soči) se je vrnil po kapitulaciji Italije in se takoj odločil za odhod v partizane. Ves čas vojne je opravljal naloge bolničarja. V začetku decembra leta 1943 se je pridružil skupini partizanov, ki je pod vodstvom dr. Viktorja Volčjaka pri kmetu Podnjivčanu v Dolenjih Novakih pripravljala vse potrebno za izgradnjo skrite partizanske bolnice. Po poklicu je bil soboslikar, zato je bil prav on tisti, ki je med vojno poskrbel za kamuflažno poslikavo barak, da bi bile te čimbolj neopazne v globeli med skalnimi previsi. Danilo ni bil samo eden graditeljev bolnišnice, temveč je kot bolničar pomagal reševati življenja ranjencev različnih narodnosti. Septembra leta 1944 je bil dodeljen dr. Francu Dergancu kot spremljevalec in instrumentar. Skupaj sta tvorila stalno jedro t. i. kirurške ekipe 9. korpusa, ostali člani so se mobilizirali iz enot in terenskih služb, kjer je ekipa delala. Občasno se je še vračal v bolnico Franjo. Ko je bilo delo na terenu končano, so namreč ranjence odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer jih je zdravnik do konca oskrbel.
Med ranjenci je bil tudi ameriški pilot Harold Adams, za katerega je Danilo skrbel, ko je bila bolnišnica marca leta 1944 zaradi nevarnosti evakuirana. Vezi, stkane v tistih vojnih dneh, sta ohranila tudi po vojni. Leta 1997 je ameriško združenje pilotov – vojnih veteranov na pobudo sorodnikov Harolda Adamsa Danilu Šuligoju podelilo priznanje za njegovo pomoč in požrtvovalnost pri reševanju ameriškega pilota.
Njegovi spomini so objavljeni v knjižici z naslovom Bil sem bolničar v Franji, Nova Gorica, 2008.
