Bolnišnica je bila v prvi vrsti namenjena ranjenim in bolnim partizanom, čeprav tudi civilistom niso odrekli pomoči. V vseh oddelkih Franje se je zdravilo skoraj 900 pacientov različnih narodnosti, največ v centralnem oddelku v soteski Pasice (oddelek B). Od tam so bili mnogi poslani na nadaljnje zdravljenje v zunanje oddelke, ki so sprejemali lažje ranjene ali bolne. Med zdravljenimi je bilo le dobrih 6% žensk. Po doslej zbranih podatkih je v bolnišnici umrlo 83 ljudi.
Seznam ranjencev
Išči po seznamu ranjencev
Seznam ni popoln, morebitne popravke in dopolnitve lahko sporočite na naslov: info@muzej-idrija-cerkno.si
Kosovel, Anton
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B
Čas zdravljenja
13. 3. 1945–5. 5. 1945
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kovač, Janez
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B
Čas zdravljenja
28. 4. 1945–5. 5. 1945
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kovač, Stane – Bruno
Datum in kraj rojstva
04. 09. 1926 - Virmaše (Kranj)
Oddelek
B, C
Čas zdravljenja
24. 1. 1944–5. 5. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kovačič, Franc
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B, P10
Čas zdravljenja
19. 1. 1944–na zdravljenju 15. 5. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kovalenko, Vasilij
Datum in kraj rojstva
? - Rusija
Oddelek
B
Čas zdravljenja
?
Datum smrti
16513
Kraj pokopa
Dolenji Novaki
Kozavić, Zmajle
Datum in kraj rojstva
12. 04. 1924 - Teslić / Bosna in Hercegovina
Oddelek
B
Čas zdravljenja
8. 9. 1944–18. 9. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kožlakar, Anton
Datum in kraj rojstva
25. 05. 1915 - Cirkuše
Oddelek
B
Čas zdravljenja
20. 12. 1944–4. 1. 1945
Datum smrti
4. 1. 1945
Kraj pokopa
S.V.P.B. Franja, Cerkno
Kožuh, Alojz
Datum in kraj rojstva
10. 10. 1926 - Ladja (Medvode)
Oddelek
B
Čas zdravljenja
26. 10. 1944–5. 12. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Krac(č)ina Jože,
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B, C
Čas zdravljenja
26. 1. 1945–13. 3. 1945
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kraigher, ŽivaPreberi zgodbo
Datum in kraj rojstva
16. 06. 1920 - Ilirska Bistrica
Oddelek
B
Čas zdravljenja
?
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Krajc, Anton
Datum in kraj rojstva
05. 04. 1926 - ?
Oddelek
B, C
Čas zdravljenja
20. 6. 1944–11. 8. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Krajnik, Peter – Lino
Datum in kraj rojstva
22. 10. 1923 - Godešič
Oddelek
B
Čas zdravljenja
8. 10. 1944–2. 12. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Krajnik, Vinko
Datum in kraj rojstva
10. 01. 1921 - Križna Gora (Škofja Loka)
Oddelek
B
Čas zdravljenja
?
Datum smrti
16340
Kraj pokopa
S.V.P.B. Franja, Cerkno
Kralj, Franc
Datum in kraj rojstva
19. 09. 1906 - ?
Oddelek
B
Čas zdravljenja
na zdravljenju 11. 8. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kralj, Janez
Datum in kraj rojstva
20. 05. 1924 - Mlake (Begunje)
Oddelek
B
Čas zdravljenja
12. 3. 1944–18. 3. 1944
Datum smrti
18. 3. 1944
Kraj pokopa
Dolenji Novaki
Kralj, Lenart
Datum in kraj rojstva
27. 03. 1925 - Trebče (Trst) / Italija
Oddelek
B
Čas zdravljenja
17. 3. 1944–21. 3. 1944
Datum smrti
21. 3. 1944
Kraj pokopa
S.V.P.B. Franja, Cerkno
Kralj, Stanko – Skala
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B, C, P10
Čas zdravljenja
na zdravljenju 15. 5. in 14. 8. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kramar, Jožef
Datum in kraj rojstva
04. 10. 1909 - Kočevje
Oddelek
B
Čas zdravljenja
21. 12. 1944–25. 4. 1945
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kramelj, Vinko – Rudi
Datum in kraj rojstva
?
Oddelek
B
Čas zdravljenja
marec 1944–april 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Kranjc, Franc
Datum in kraj rojstva
3. 12. 1898 - Gorje (Cerkno)
Oddelek
B
Čas zdravljenja
18. 1. 1944–2. 2. 1944
Datum smrti
?
Kraj pokopa
?
Ljubljančanka Živa Kraigher je izvirala iz znane družine Kraigher, člani katere so bili zelo aktivni v narodnoosvobodilnem boju. Zelo mlada se je pričela ukvarjati s plesom pri plesni pedagoginji Meti Vidmar. Kot študentka se je vključila v predvojno politično vrenje na ljubljanski univerzi. Poleti 1942 je v okupirani Ljubljani kot sekretarka Okrožnega komiteja SKOJ (partijska mladinska organizacija) za Ljubljano vodila sestanke mladine. Ker je bila izdana, je morala v strogo ilegalo. Pozneje je delala še v Okrožnem odboru Slovenske narodne pomoči in v partijski tehniki. Ob kapitulaciji Italije jeseni 1943 je odšla na Primorsko in sodelovala pri vzpostavljanju ljudske oblasti, predvsem na Pivškem, pa tudi v Brkinih, Slovenski Istri, Goriškem in v Benečiji. V svojih spominih na ta čas je zapisala: »/…/ živela sem s primorskimi ljudmi, se spojila z njimi in se z njimi bojevala za končno osvoboditev in priključitev k matični domovini Sloveniji. To je bil takrat moj smisel življenja.« Leta 1944 se je zaradi hudih granulomov zdravila v bolnici Franji.
Po vojni se je Živa vrnila k plesu, ki je bil njeno življenjsko poslanstvo. Vanj pa je vpletla tudi svojo vojno izkušnjo: leta 1953 je namreč predstavila svoj znameniti ples z naslovom Upor. Z njim je želela prikazati žilavost vseh slojev slovenskega naroda, ki so se kot borci, aktivisti ali zgolj podporniki združili za skupen cilj, to je osvoboditev. Pozneje se je posvetila plesno-pedagoškemu delu in koreografiranju, se izpopolnjevala v tujini in bila glavna soustanoviteljica Studia za svobodni ples. Velja za eno od utemeljiteljic povojnega slovenskega sodobnega plesa. Pisala je tudi plesne kritike, posthumno pa je izšla njena knjiga o lastnem plesnem delu: Ko se zgodi ples – Zapisi, dokumenti, spomini (2017).
